Detektivska Agencija

Poizvedbe za POSLOVNE
SUBJEKTE in posameznike

email:
kontakt: +386 (0)41 703 094

Poligrafsko testiranje

Na področju poligrafskega testiranja Detektivska agencija Vestigium sodeluje z Inštitutom za psihofiziološke študije PARES www.pares.si.

Andrej JURATOVEC je poligrafski preiskovalec, ustanovitelj INŠTITUTA ZA PSIHOFIZIOLOŠKE ŠTUDIJE PARES, član Ameriške zveze poligrafskih preiskovalcev in večletni (do 2007) podpredsednik Mednarodne zveze forenzičnih poligrafskih inštitutov. Sooblikoval je prvo slovensko poligrafsko šolo, katere program je verificirala Ameriška zveza poligrafskih preiskovalcev kot prvega v Evropi.

 

Kaj je poligraf?

Poligraf je medicinska naprava, ki pri testirani osebi zapisuje psihofiziološke odzive na zastavljena vprašanja in/ali druge zunanje dražljaje. Sestavljen je iz štirih ali petih eno ali več komponentnih modulov. Prvotno so bili instrumenti konvencionalni ali analogni, danes večinoma uporabljamo t. i. računalniški poligraf.

 

Kdo je lahko poligrafist?

Poligrafist ali poligrafski preiskovalec je strokovnjak, ki za preverjanje verodostojnosti izjav uporablja poligraf, njegovo delo pa temelji zlasti na spoznanjih psihologije in fiziologije. V Sloveniji ne poznamo poklica »poligrafski preiskovalec«, v tujini pa je lahko poligrafski preiskovalec tisti, ki ima ustrezno osnovno izobrazbo, opravljeno šolanje ter se redno izobražuje (npr. na t. i. licenčnih seminarjih).

 

Kaj je psihofiziološka preiskava verodostojnosti izjav s poligrafom?

Psihofiziološka preiskava verodostojnosti izjav s poligrafom pa so vse dejavnosti poligrafskega preiskovalca, ki jih opravi pred, med in po izvedbi poligrafskega testiranja. Neposredno se navezujejo na testirano osebo (stranko). Gre za pripravo, nato za razgovor pred poligrafskim testiranjem, poligrafsko testiranje (aplikacijo poligrafskih testov), analizo poligramov in razgovor po poligrafskem testiranju ter oblikovanje zaključnega mnenja. Običajno uporabljamo izraz poligrafska metoda.

 

Ali gre za detektor laži?

Poligrafska metoda ni detekcija laži, poligrafski instrument pa ne detektor laži! V praksi je sicer razširjeno zmotno razumevanje poligrafije v vlogi detekcije laži, vendar ne obstaja specifični psihofiziološki odziv na laž, oziroma poseben psihofiziološki zapis sramu ali občutka krivde, ki ju ljudje običajno povezujejo z lažjo.

 

Kaj je poligrafski test?

Poligrafski testi imajo specifičen namen, zato so vsebinsko zasnovani za testiranca posebej. Pri tem so upoštevane njegove osebne lastnosti in značilnosti (obravnavanega) dejanja.
Poligrafski test je sestavljen iz skrbno in natančno izbranih vprašanj, v skladu s predpisanimi testnimi formati v posameznih poligrafskih tehnikah. Značilnost (posebnost) poligrafskih testov so enopomenski odgovori, prisilna izbira med »da« oziroma »ne«. Vprašanja v poligrafskem testu imajo funkcijo »dražljajev/stimulusov«, ki naj bi (pri testirani osebi) izzvali spremembe v delovanju (fiziološke spremembe).
Poligrafski testi niso povsem standardizirani, ampak se oblikujejo (sestavljajo) za vsak primer in vsakega posameznika posebej. To pomeni, da so poligrafski testi individualizirani ob uporabi uveljavljenih in preverjenih testnih formatov – vrsta vprašanja na posamezni poziciji je predpisana, vsebina je prilagojena obravnavanemu primeru in testirani osebi (njenemu besedišču, zmožnosti razumevanja ipd.). Vprašanja, ki jih zastavljamo testirani osebi, se podrejajo psihološki, logični in semantični analizi.

 

Kaj naj vprašam, preden se odločim za poligrafsko testiranje?

Pred izvedbo poligrafskega testiranja je smiselno preveriti kompetence poligrafskega preiskovalca.

Kje se je šolal?
Ali se redno permanentno izobražuje?
Ali nam lahko pokaže ustrezna potrdila oziroma dokazila?

Edino svetovno združenje, ki redno licencira poligrafske preiskovalce je trenutno Ameriška zveza poligrafskih preiskovalcev, ki je že pred desetletji po članstvu prerasla v svetovno strokovno združenje. Ameriška zveza poligrafskih preiskovalcev tudi nadzira in licencira poligrafske šole v svetu. Kot ustrezno izobraženega lahko zato smatramo samo tistega poligrafskega preiskovalca, ki je zaključil šolanje na eni od akreditiranih poligrafskih šol v svetu, ter se udeležuje licenčnih izobraževanj.

 

Zakaj je strokovna usposobljenost poligrafskega preiskovalca pomembna?

Poligrafski preiskovalec ni samo tehnik in rutinski operater za poligrafsko napravo, saj je poligrafska metoda ena najzahtevnejših in najbolj kompleksnih psihofizioloških preiskav sploh.

Neustrezno, nestrokovno sestavljeni poligrafski testi izničijo spoznavno vrednost poligrafske metode in lahko rezultirajo v napačni diagnozi verodostojnosti izjav.

Napačno izločene (t.i. »lažno negativni«) in/ali napačno potrjene (t.i. »lažno pozitivni«) osebe so ali razbremenjene odgovornosti (»lažno negativni«) ali pa so nekorektno obremenjene (»lažno pozitivni«).

Oboje je napaka. Ravno zato, ker psihofizološka preiskava verodostojnosti izjav ni le rokovanje s poligrafsko napravo, ampak je od kakovosti uporabljenih testov pogosto neposredno odvisno tudi mnenje o (ne)vpletenosti testirane osebe v obravnavano dejanje, je potrebno dosledno spoštovati strokovne standarde in zahteve. Oboje je mogoče nadzirati z nujnim sistemom kontrole kakovosti dela, ki je sprejet v Ameriški zvezi poligrafskih preiskovalcev, upoštevajo pa ga v Severni in Južni Ameriki, Aziji, Izraelu in v tistih evropskih državah, kjer so poligrafski preiskovalci sprejeli standarde kakovosti in permanentnega izobraževanja.

 

Ali je rezultat poligrafske metode 100-odstotno zanesljiv?

Ne. Tudi večina preiskav v medicini ni 100-odstotno zanesljiva, enako velja za psihološke teste.

Zanesljivost, veljavnost in občutljivost poligrafskih testov so ustrezne in zadovoljujoče, kadar je izvedba kar najbolj standardizirana, poligrafski preiskovalec pa s svojim vedenjem (vključno z govorjenjem) ne izzove dodatnih/neželenih/nekontroliranih odzivov pri testirani osebi. Zato mora biti ustrezno strokovno usposobljen ter podvržen kontroli kakovosti lastnega dela.

 

Kdo je lahko poligrafsko testiran?

Poligrafsko metodo izvedemo pri polnoletnih osebah, ki ozaveščeno prostovoljno na to pristanejo. Dodatne zahteve so relativno zdravje testirane osebe – ljudje s težjimi bolezni srca in krvožilja, dihal in presnove ne morejo biti poligrafsko testirani.

 

Kaj pomeni ozaveščeni prostovoljni pristanek na izvedbo poligrafske metode?

Ozaveščeni prostovoljni pristanek pridobimo po izvedbi stimulativno-prilagoditvenega testa. Stimulativno-prilagoditveni test se izvaja ob zaključku pred-testnega razgovora z namenom preverjanja psihofizioloških odzivov testirane osebe in spoznavanja testne procedure. Ko stranka spozna način uporabe poligrafskega testa, preveri lastno počutje ter vidi, da metoda deluje, se lahko odloči, ali bo sodelovala.

 

Ali je mogoče prevarati poligraf?

Tisti, ki menijo, da je poligraf mogoče pretentati, se motijo. Pretentati je mogoče le nekompetentnega poligrafskega preiskovalca.

Kljub temu, da je po znanih in dostopnih podatkih povsod po svetu, kjer uporabljajo poligraf kot pripomoček za preverjanje verodostojnosti izjav, to pogojeno s prostovoljnim pristankom stranke, strokovnjaki poročajo tudi o primerih, ko so osebe, za katere se je kasneje potrdilo, da z obravnavanim dejanjem niso povezane, skušale prevarati poligrafskega preiskovalca. Osebe, ki v obravnavano dejanje dejansko niso vpletene in želijo to potrditi tudi v poligrafski preiskavi, skušajo varati poligrafskega preiskovalca pretežno zaradi strahu pred nestrokovnostjo poligrafskega preiskovalca in prepričanja o »neznanstvenosti« metode same. Pri njih tako ne gre za prikrivanje vpletenosti v obravnavano dejanje, marveč za nezaupanje v metodo in/ali strokovnjaka. Motivacija oseb, ki poskušajo prevarati poligrafskega preiskovalca in so sodelovale pri obravnavanem dejanju kot storilci ali sostorilci, je jasna in razumljiva. Storilec poskuša prevarati poligrafskega preiskovalca zato, ker želi prikriti svojo vpletenost.

Kompetentni poligrafski preiskovalci zato uporabljajo predpisane in preverjene procedure, ki so del že ustaljenega postopka poligrafske preiskave, ali pa jih uporabijo takrat, ko (če) zaznajo poskuse varanja bodisi na zabeleženih zapisih na poligramu ali kakorkoli drugače - v katerikoli fazi izvedbe poligrafske metode.

 

Ali se lahko vznemirjenje napačno prepozna kot laganje?

Če ste izbrali strokovno ustrezno usposobljenega poligrafskega preiskovalca, je ta bojazen odveč.

Morda ste vznemirjeni, vendar to ne bo vplivalo na oceno verodostojnosti vaših navedb.

Če boste iskreni, se bo to pokazalo tudi med poligrafskim testiranjem. Med zavajanjem (laganjem) pa bolj ali manj zakonito pri pretežnem delu ljudi pride do dodatne aktivacije (povečanja napetosti) ob najbolj ogrožajočih vprašanjih – govorimo o t. i. »motivaciji za laganje« ali zavajanje, ki samodejno ojača fiziološke odzive.

Psihofiziološka preiskava sicer lahko vzbudi pri različnih posameznikih različna čustvena stanja in telesni odzivi, ki ta čustva spremljajo, se med ljudmi razlikujejo. V stresnih situacijah so te razlike še večje. Vendar pa se določen vzorec fizioloških odzivov pri isti osebi dosledno ponavlja. Gre za individualno stereotipijo fizioloških odzivov, ki je konsistentna, idiosinkratična in situacijsko neodvisna. Preprosto povedano – nekateri ljudje se odzivajo predvsem s spremembami v kardiovaskularnem sistemu, drugim so najbolj izrazito spremeni prevodnost kože (elektrodermalna reakcija) in podobno. Vse to bo poligrafski preiskovalec ugotovil že s stimulativno-prilagoditvenim testom.

 

Kaj je še pomembno vedeti?

Ko ste se prepričali, da ima poligrafski preiskovalec ustrezne strokovne kompetence, se dogovorite za izvedbo poligrafske metode.

Pred dogovorjenim poligrafiranjem se dobro spočijte in pojejte lahek obrok. Če boste tešči ali nenaspani, ne boste poligrafirani.

 

Cena poligrafskega testiranja

Cena posameznega poligrafskega testiranja se giblje od 500,00 EUR naprej, odvisno od primera.




Povpraševanje